Moja babica je po zlomu kolka in prihodu iz bolnišnice potrebovala negovalko na domu. Živi skupaj z dedkom, ki pa je tudi že v osemdesetih letih življenja in ima kup zdravstvenih težav, tako da nismo mogli računati na njegovo pomoč. Imeli smo dve opciji: ali negovalka na domu ali začasna namestitev v domu starejših. Babica je izrazila željo, da bi bila seveda raje doma, kjer se najbolje počuti v družbi svojega moža in sosedov, ki so tekom let skupnega življenja v istem bloku postali prijatelji. Ni pozabila omeniti tudi svojega kužka, ki ji je zelo prirasel k srcu.
Upoštevajoč njene želje nam ni preostalo nič drugega, kot da smo se obrnili na center za socialno skrbstvo, kjer so nam pomagali na poti do negovalke. Moram reči, da smo imeli srečno roko. Poslali so nam mlado in prijazno negovalko, za katero pa se je kmalu tudi izkazalo, da je bila kljub mladosti zelo dobro podkovana z znanjem in izkušnjami. Bila je tudi vedre narave in je znala spraviti babico in dedka v dobro voljo, ki je trajala še dolgo po njenem odhodu. Babici je pomagala pri vzdrževanju osebne higiene, spodbujala jo je pri hoji in telovadbi po navodilu fizioterapevta. Zelo skrbno je vodila evidenco o jemanju zdravil, tako da ni bilo nobene bojazni, da bi pozabili vzeti zdravilo ob točno določeni uri. Negovalka je poskrbela tudi za opravljanje običajnih gospodinjskih opravil, od čiščenja, pospravljanja, likanja in kuhanja. Babica in dedek sta bila nad negovalko navdušena in sta želela, da bi prihajala tudi potem, ko se je babica že postavila na noge in je bila ponovno pri močeh.
Negovalka je sedaj bolj aktivna pri pomoči pri gospodinjskih opravilih in pripravi kosila, manj pa pri neposrednem nudenju pomoči pri opravljanju osebne nege. Sploh si ne morem predstavljati, kako bi prebrodili težaven čas po prihodu babice iz bolnišnice, če nam ne bi priskočila na pomoč izkušena in prijazna negovalka.