Ko sem se prvič soočala z bolečimi sklepi, sem najprej pomislila, da je težava nerešljiva, pa se je izkazalo, da ni tako.

Pred leti, ko sem se aktivno ukvarjala s plezanjem in plesom, so se začele prve težave s sklepi, ki so se zelo hitro stopnjevale. Hitro sem odšla na vse možne preiskave, da ugotovim, kje je težava in naletela na precej neugodnosti. Nobena slika ni kazala večjih težav, ki bi opravičevale bolečino in posledično tudi ni bilo mogoče predlagati rešitve. Nekako pa sem le vztrajala, da me sklepi bolijo in da je vedno hujše ter da me vse to vedno bolj ovira v življenju. Končno sem prepričala zdravnico, da me pa vseeno napoti k ortopedu.

Sledilo je dvomesečno čakanje na termin pri ortopedu in seveda skrb, da se mi sklepi še bolj ne razbolijo. Ni mi bilo najbolj prijetno čakanje, saj sem v tem času morala opustiti plezanje in ples, dokler ne izvem, kaj se dogaja in mi je bilo posledično vse dolgočasno in čas se je nenormalno vlekel počasi. 

Vendar vseeno čas teče, in kljub temu da je tokrat tekel zelo počasi, sem le dočakala dan, ko sem bila naročena k ortopedu. Čakanje v čakalnici je bilo seveda še počasnejše, če sem iskrena, ampak je tudi to minilo. Končno sem prišla do težko pričakovanega pregleda in na srečo prejela vse informacije. Okvara sklepov je sicer minimalna, ki pa se lahko poslabša a glavni problem, da me sklepi kolen bolijo, je v slabi mišični opori, ki izvira iz stegen. Zato so mi priporočilo obisk osebnega trenerja v fitnesu, kjer bom s strokovno pomočjo razvila dovolj mišične mase v stegnih, da bom lahko še naprej izvajala športe, ki me veselijo.

Danes je že nekaj let od tega in, odkar sem začela s fitnes vajami jih še vedno nadaljujem, ker sem videla, da mi vse to koristi za celo telo in ne le za kolena. Moji sklepi so vedno manj obremenjeni in bolečin skoraj ni več.